Via positiva
Na pogovor ob velikem četrtku smo povabili Nado Žgur, zaradi njene izjemne glasbene poti, njenega navduševanja za kakovostno ustvarjanje in tudi zaradi njenega iskrenega pričevanja o Gospodovih delih. Glasba je Nadino življenje. Glasba jo je izbrala. Glasba ji daje smisel. Pravi: Ko doživiš močno ozdravljenje, doživiš Božjo moč, je v tebi izbruh zahvale, hvaležnosti. Glasba me navdušuje, izpolnjuje. Glasba je bila vedno nek izraz mene. Mama je pripovedovala, da sem se kot majhna deklica – stanovali smo nasproti mariborske stolnice, kjer je bil moj prvi stik z vero, sprehodila po cerkvi in pela tako na glas, da so vsi slišali. Učiteljica v prvem razredu šole me je razumela in spodbudila mamo, da me vpišejo v Glasbeno šolo. Vse bolj se je izražalo, da rada pojem. Ni nujno, da smo vsi izurjeni in izpopolnjeni v prepevanju, seveda če je to poklic in želimo biti v petju zgled drugim so tam zahteve višje, če pa pri ljudski maši ob meni sedi kdo, ki ne dosega višin, ki jih zahteva pesem in brunda ali poje po svoje, me seveda to ne moti. Kot rečeno, najprej sem začela v cerkvi, po različnih zborih, ko sem bila sprejeta na Srednjo glasbeno šolo, pa sem od takrat naprej vedela, da bo to moj poklic.«
“Širiti želim mir, da preko miru lahko vera pride do ljudi. Ko vložimo vse, kar nam daje Gospod in se zavedamo lepega in globokega, ki je v nas, ni nič težko. Smo pa grešni. Ko v veri pademo, glasba lahko zelo pomaga. Pogosto sedem za klavir in si zapojem psalm. Podarjene besede, ki sedejo na jezik, postanejo misli mojega srca. Hvaležnost, navdušenje, kaj imamo in kaj smo prejeli. Rada bi, da bi to sprejel in doživel ves svet. Dolga leta je tudi zame potreboval Gospod, me spravil tako rekoč na kolena, da je to odprlo moje srce. Le Sveti Duh zna počasi dozirati milost. Ko Gospod govori, se odprejo kanali.”
Via positiva
Na pogovor ob velikem četrtku smo povabili Nado Žgur, zaradi njene izjemne glasbene poti, njenega navduševanja za kakovostno ustvarjanje in tudi zaradi njenega iskrenega pričevanja o Gospodovih delih. Glasba je Nadino življenje. Glasba jo je izbrala. Glasba ji daje smisel. Pravi: Ko doživiš močno ozdravljenje, doživiš Božjo moč, je v tebi izbruh zahvale, hvaležnosti. Glasba me navdušuje, izpolnjuje. Glasba je bila vedno nek izraz mene. Mama je pripovedovala, da sem se kot majhna deklica – stanovali smo nasproti mariborske stolnice, kjer je bil moj prvi stik z vero, sprehodila po cerkvi in pela tako na glas, da so vsi slišali. Učiteljica v prvem razredu šole me je razumela in spodbudila mamo, da me vpišejo v Glasbeno šolo. Vse bolj se je izražalo, da rada pojem. Ni nujno, da smo vsi izurjeni in izpopolnjeni v prepevanju, seveda če je to poklic in želimo biti v petju zgled drugim so tam zahteve višje, če pa pri ljudski maši ob meni sedi kdo, ki ne dosega višin, ki jih zahteva pesem in brunda ali poje po svoje, me seveda to ne moti. Kot rečeno, najprej sem začela v cerkvi, po različnih zborih, ko sem bila sprejeta na Srednjo glasbeno šolo, pa sem od takrat naprej vedela, da bo to moj poklic.«
“Širiti želim mir, da preko miru lahko vera pride do ljudi. Ko vložimo vse, kar nam daje Gospod in se zavedamo lepega in globokega, ki je v nas, ni nič težko. Smo pa grešni. Ko v veri pademo, glasba lahko zelo pomaga. Pogosto sedem za klavir in si zapojem psalm. Podarjene besede, ki sedejo na jezik, postanejo misli mojega srca. Hvaležnost, navdušenje, kaj imamo in kaj smo prejeli. Rada bi, da bi to sprejel in doživel ves svet. Dolga leta je tudi zame potreboval Gospod, me spravil tako rekoč na kolena, da je to odprlo moje srce. Le Sveti Duh zna počasi dozirati milost. Ko Gospod govori, se odprejo kanali.”
Petkov večer
Kaj imajo skupnega Ajda Stina Turek, Peter Vode in Nada Žgur? Vsi trije so po končani glasbeni akademiji študirali jazz čez veliko lužo v Bostonu, zdaj pa svoje izkušnje prinašajo v slovenski glasbeni prostor. In vsi trije se v zasedbi sodobne krščanske glasbe “Alfa in Omega” pripravljajo na božični koncert.
Petkov večer
Kaj imajo skupnega Ajda Stina Turek, Peter Vode in Nada Žgur? Vsi trije so po končani glasbeni akademiji študirali jazz čez veliko lužo v Bostonu, zdaj pa svoje izkušnje prinašajo v slovenski glasbeni prostor. In vsi trije se v zasedbi sodobne krščanske glasbe “Alfa in Omega” pripravljajo na božični koncert.
Petkov večer
V oddaji Petkov večer smo slišali posnetke z velikonočnega koncerta skupine Alfa in Omega, ki je bil na velikonočni ponedeljek v Antonovem domu na Viču v Ljubljani. Skupino že 20 let vodi Nada Žgur, v njej pa prepevajo: Lea Bartha Pesek, Magdalena Kos, Irena Vidic, Iva Stanič, Simona Plut, Maja Pušenjak, Marija Bukovec, Ana Ahačevčič, Uršula Bukovec, Klara Kos Krafogel, Tanja Srednik, Matevž Pesek, Silvester Bukovec, Jure Plavec, Uroš Ranfl, Blaž Vrbič, Žiga Bunič in Marjan Bunič. V bandu so zaigrali: Gregor Ftičar, Primož Grašič, Jaka Ahačevčič, Silvester Bukovec, Andrej Pušenjak in Jurij Rus.
Petkov večer
V oddaji Petkov večer smo slišali posnetke z velikonočnega koncerta skupine Alfa in Omega, ki je bil na velikonočni ponedeljek v Antonovem domu na Viču v Ljubljani. Skupino že 20 let vodi Nada Žgur, v njej pa prepevajo: Lea Bartha Pesek, Magdalena Kos, Irena Vidic, Iva Stanič, Simona Plut, Maja Pušenjak, Marija Bukovec, Ana Ahačevčič, Uršula Bukovec, Klara Kos Krafogel, Tanja Srednik, Matevž Pesek, Silvester Bukovec, Jure Plavec, Uroš Ranfl, Blaž Vrbič, Žiga Bunič in Marjan Bunič. V bandu so zaigrali: Gregor Ftičar, Primož Grašič, Jaka Ahačevčič, Silvester Bukovec, Andrej Pušenjak in Jurij Rus.
Ob radijskem ognjišču
Predvajali smo skladbe: Vrni se še kdaj v Ljubljano - Marjana Deržaj, Oh pretty woman - Roy Orbison, I tuoi occhi verdi - Franco Tozzi, Kje je kdo, ki bi znal - Nada Žgur in Strune, Malo reči treba kad se voli - Gaby Novak, Runaway - Del Shannon, Presenečenja - Bele vrane, Küsse gegen Einsamkeit - Karel Gott, Ill never fall in love again - Dionne Warwick, Tu soltanto tu - Al Bano & Romina Power, Tu ten vas - Alain Barriere & Mireille Mathieu, You belong to me - Kelly family ...
Ob radijskem ognjišču
Predvajali smo skladbe: Vrni se še kdaj v Ljubljano - Marjana Deržaj, Oh pretty woman - Roy Orbison, I tuoi occhi verdi - Franco Tozzi, Kje je kdo, ki bi znal - Nada Žgur in Strune, Malo reči treba kad se voli - Gaby Novak, Runaway - Del Shannon, Presenečenja - Bele vrane, Küsse gegen Einsamkeit - Karel Gott, Ill never fall in love again - Dionne Warwick, Tu soltanto tu - Al Bano & Romina Power, Tu ten vas - Alain Barriere & Mireille Mathieu, You belong to me - Kelly family ...
Komentar Družina
Božji posegi so očitni tudi na posvetnih področjih, kot so posvetni glasba, šport, politika …
Komentar Družina
Božji posegi so očitni tudi na posvetnih področjih, kot so posvetni glasba, šport, politika …
Ob radijskem ognjišču
Predvajali smo skladbe: Kje je kdo, ki bi znal - Nada Žgur in Strune, Malo reči treba, kad se voli - Gaby Novak, Ive got you under my skin - Frank Sinatra, Tivolski pastirček - Berta Ambrož, Gli occhi mei - Wilma Goich, We call on him - Elvis Presley, Naj ti povem - Tatjana Gros, Une Larme Aux Nuages - Adamo, An angel - Kelly family, Moja babica - Franjo Bobinac, Tornero - I santo California ...
Ob radijskem ognjišču
Predvajali smo skladbe: Kje je kdo, ki bi znal - Nada Žgur in Strune, Malo reči treba, kad se voli - Gaby Novak, Ive got you under my skin - Frank Sinatra, Tivolski pastirček - Berta Ambrož, Gli occhi mei - Wilma Goich, We call on him - Elvis Presley, Naj ti povem - Tatjana Gros, Une Larme Aux Nuages - Adamo, An angel - Kelly family, Moja babica - Franjo Bobinac, Tornero - I santo California ...
Ritem srca
Božično oddajo smo posvetili božični glasbi z različnih koncev sveta, vmes pa povabili tudi na koncert Alfa in Omega. v studiu se nam je pridružila pevka, profesorica petja, aranžerka in vodja skupine Nada Žgur in nam več zaupala o njihov delovanju in tokratnem božičnem koncertu.
V oddaji smo slišali: Tvoj glas - Pridi, glej, Veronica Sanfilippo - Ha Traido la Esperanza, For King and Country – Baby boy, Alfa in omega – Feliz navidad, Alfa in Omega - Kristjani veselimo se, Mosaic - Mitt Hjerte Alltid Vanker, Oslo Gospel Choir - Glade Jul, Casting Crowns (feat. Matt Maher) - Make Room, Matt & Sarah Marvane- Je chanterai, Planetshakers - Silent Night, Phil Wickham - Hark the Herald Angels Sing, Casting Crowns - O Holy Night, Ivan Parker - Angels We Have Heard on High, Athenas – Una plegaria de Paz, Francesca Batistelli - Messiah, Chris Tomlin (feat. Lauren Daigle) - Noel, Matt Redman - His Name Shall Be, Zbor sv. Nikolaja - Ko so pastirji (Jazzlice), Tommy Emmanuel - One Christmas Night, Greensleeves - What Child This Is, Peró - December.
Ritem srca
Kulturni utrinki
Vabljeni na koncert Sveti Božič s skupino Alfa in Omega, ki bo 26. decembra na Štefanovo ob 17. uri v župnijski cerkvi Terezije Deteta jezusa na Kodeljevem.
Kulturni utrinki
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.
Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:
Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel.
Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.
Globine
Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Svetovalnica
Velike količine zavržene hrane so resno etično vprašanje, a pomenijo tudi povečane stroške in breme za okolje. Kako na novo premisliti odnos do hrane, kaj lahko stori vsak posameznik, kako načrtovati nakupovanje in porabiti ostanke hrane? To so pomembna vprašanja, ki smo jih odpirali skupaj z Emo Otavnik iz Društva Ekologi brez meja.
Za življenje
Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma.
Pevci zapojte, godci zagodte
V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Prijatelji Radia Ognjišče
V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.